ponedeljek, 19. avgust 2013

9. dan Toskana


9.dan TOSKANA; delo, nakup vina in olja ter počitek!

Ponedeljkovo jutro smo začeli ob 6.30, ko smo zunaj na svežem zraku pozajtrkovali in se nato »polni energije« s kolesi odpravili na delo. V zavetišču smo ponovili vsakodnevne terapije konj, nato pa smo si kupili še majice, z logotipom zavetišča za konje v Italiji. Po delu, ki smo ga tokrat opravili prej kot po navadi, smo si v našem dvotedenskem domovanju pripravili kosilo. Umešana jajca in hrenovke drugič. J Po kosilu smo pomili posodo in se spravili k počitku, ki je trajal (pri nekaterih) vse do poznega popoldneva. Profesor in močnejša polovička so se kasneje odpeljali do zavetišča, kjer so nakupili olje in vino za domače v Slovenji. Okoli 18:00 smo se odpravili na pašnik v bližini naše hiške in oskrbeli preostale konje.  
Na splošno o konjih:
Konj je rastlinojed, vendar se njegova prebavila zelo razlikujejo od ostalih rastlinojedov.  Ima kratka prebavila in majhen želodec, zato moramo konju zagotoviti več manjših obrokov čez cel dan.  Ker ima konjski želodec močno mišično kardijo, ki preprečuje bruhanje in ker v želodčni steni nimajo receptorjev za raztezanje, ob prenažrtju obstaja velika nevarnost da konju poči želodec. Zato je zelo pomembna razporeditev obrokov.  Zato dnevno količino hrane razdelimo na več manjših obrokov. Uhlevljeni konji morajo imeti največji obrok zvečer, zato da so zaposleni čez noč s prebavo hrane. Prosto v naravi, konji porabijo od 12-16 ur za krmljenje. Ker so konji zelo izbirčni, morajo imeti vedno na voljo seno, če jim nova krma ne ustreza. Prebava in absorpcija ogljikovih hidratov in beljakovin pride pod vplivom encimov trebušne slinavke v tankem črevesju.
PRAVILA  KRMLJENJA KONJ
Ker ima konj slabo razvita prebavila, moramo sestavo krme prilagajati. Pri načrtovanju obroka, moramo upoštevati starost, kategorijo in namen živali.
OSNOVNI KRMNI OBROK
Osnovni krmni obrok je sestavljen iz suhe in sočne voluminozne krme, ki vsebuje velik del surove vlaknine, ki je nujno potrebna za pravilno prebavo. Surova vlaknina tudi omogoča dolgotrajno žvečenje, ter pravilno obrabo zob,povzroča nastajanje pravilne prebavne strukture, ki le še izboljša prebavo, omogoča enakomerno pomikanje hrane po prebavilih in zagotavlja občutek sitosti.
VRSTE KRME
Poznamo sočno voluminozno krmo, med katero sodi paša, trava, silaža, korenovke in gomoljnice ter suho voluminozno krmo, med katero štejemo seno in slamo.
Konjem dajemo tudi koncentrirana krmila, ki jih delimo na žita (oves, ječmen, koruzno zrnje, pšenica in rž), stročnice, oljnice in krmne mešanice.
Tukaj se konji prosto pasejo, čeprav je poleti trave zelo malo oz. je suha. Vsi imajo na voljo ves čas seno, ki je za naše razmere zelo slabe kvalitete. Nekaterim, starejšim in bolnim, dajejo zjutraj in zvečer tudi dodatno krmo, mešanico žit (oves, koruza), rožiče, sojino olje, melaso in priboljške kot so jabolka in korenje. Ves čas imajo na voljo vodo. Napajalnike kontrolirajo dva krat na dan.
A caval donato non si guarda in bocca.



1 komentar:

  1. Upam da bomo po povratku deležni kaj vaših nabav. Bolj prvega kot drugega

    OdgovoriIzbriši