petek, 23. avgust 2013

Ciper sedmi dan

Za vse, ki pričakujete novo javljanje dijakov - nič ne bo. So šli v shoping po štantih ob obali, zato se bljižnji prijatelji in sorodniki lahko nadejate kakšnega - zaradi omejitve prtljage na letalu - majhnega spominka, ne pričakujte preveč. Tudi razglednice še ne bodo prišle prav kmalu do vas, saj je to cel projekt, dva dni nabava, dva dni pisanje, dva dni nabava znamk, če bo sreča mila in nam bodo grški bogovi naklonjeni, jih bomo oddali jutri.
Rane pogriženih se celijo, novih ni, razen praske Gašperja, ki jo je dobil ob podiranju drevesa v zavetišču. Medaljo za prizadevnost si zasluži Nika, ki kljub obvezani roki in flajštru na nerodnem delu telesa neumorno hodi na kliniko in enoročno zelo ročno opravlja različna opravila. Leja je 3 ure nudila predihavanje mačku, ki je v slabem stanju prišel na kliniko, vendar je njeno prizadevanje bilo zaman. Petra je kljub njeni ljubezni do konjev cel delavnik preživela med mačkami v zavetišču. Tudi Monika in Andraž sta bila polno zaposlena, saj sta celo podaljšala delovni dan.
Še kaj o naši mladini? Ne vem, kako bi preživeli brez pametnih telefonov in wifija, brez kečapa in čokoladno žitnih krogljic za v mleko, se pa nekateri zaklinjajo, da se da brez zelenjave zelo fino živeti. Pri delu so zelo pridni, kako pa so zagreti za odnašanje smeti pa vsaj starši zagotovo veste, ostali pa lahko slutite.  
Nove fotke so odnesli na svojih mobilcih v mesto, tako da tudi s slikami danes ne bo nič. Zato prilagam samo eno sliko arheološkega parka v mestu Paphos, v katerem je teden dni minil kot trenutek.


Ni komentarjev:

Objavite komentar